Ustanovitev gospodarskih družb in samostojnih podjetništev

Na Madžarskem se lahko ustanovijo gospodarske družbe s sedežem na Madžarskem. Tujci lahko ustanovijo in vodijo gospodarsko družbo pod enakimi pogoji kakor državljani Madžarske. Gospodarske družbe se lahko ustanovijo samo v obliki, ki jo določa zakon IV. o gospodarskih družbah iz leta 2006. Po začetku veljavnosti novega civilnega zakonika (v nadaljevanju: nov Ptk) - z dnem 15. marec 2014 - pravno gradivo, ki se nanaša na družbe ni več ločeno, ampak ga vsebuje nov civilni zakonik.
Zakon poleg ustanavljanja družb zagotavlja tudi tujim fi zičnim in pravnim osebam možnost, da se v že delujočo družbo vključijo kot člani ali si pridobijo deleže (delnice) v družbi. Z izjemo enoosebne gospodarske družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) in delniške družbe (d.d.) sta za ustanovitev družbe potrebna najmanj dva člana.
Fizična oseba je lahko član z neomejeno odgovornostjo v zgolj eni gospodarski družbi.

Najpomembnejša pravila, ki se nanašajo na gospodarske družbe:

1.) Družbe
a.) V družbi z neomejeno odgovornostjo morata najmanj dva člana prevzeti nase obvezo, da bosta ob svoji neomejeni in univerzalno opredeljeni odgovornosti opravljala poslovno gospodarsko dejavnost, in dala družbi na voljo premoženjski prispevek, potreben za delovanje podjetja. Dobiček ali izguba pri poslovanju se razdeli med člane v razmerju premoženjskega prispevka. Odločitve družbe sprejmejo člani na skupščini. Predpis ali ustanovna listina - v primeru sprejemanja sklepov - lahko določa pri posameznih skupinah zadev določeno večino glasov.
Do upravljanja z družbo ima pravico vsak član, če pogodba o družbi ne ureja drugače. Zakoniti predstavniki družbe so člani, ki so pooblaščeni za upravljanje. Za obveznosti družbe je v prvi vrsti odgovorna družba s svojim premoženjem. Če premoženje ne pokrije terjatve, so člani družbe neomejeno in univerzalno odgovorni s svojim premoženjem. Član lahko prenese svoj delež na drugega člana družbe, ali na tretjo osebo npr. s kupoprodajo.

Član, ki je prenesel svoj delež, bo v roku petih let od prenehanja njegovega pravnega razmerja, prav tako odgovarjal za obstoječe dolgove do tretje osebe družbe, ki so nastali v času, preden je
prenehalo njegovo člansko razmerje, kot je odgovarjal v času svojega pravnega razmerja z družbo. Družba z neomejeno odgovornostjo se lahko preoblikuje v komanditno družbo, komanditna družba pa se lahko preoblikuje v družbo z neomejeno odgovornostjo.

b.) Za ustanovitev komanditne družbe sta potrebna najmanj dva člana, kjer je odgovornost enega - notranjega člana - osebna in neomejena za obveznosti, ki niso pokrite s premoženjem družbe, medtem ko odgovarja drugi - zunanji član ali zunanji člani - le do višine svojih premoženjskih vložkov, do večjih obveznosti pa praviloma ne odgovarjajo. Družba svoje odločitve sprejema na
skupščini. Samo izjemoma se lahko pooblasti zunanjega člana za zastopanje družbe. V dvoosebni komanditni družbi izvaja upravljanje družbe in njeno zastopanje notranji član družbe.
V izjemnem primeru, ko z izstopom enega člana ostane samo še en član, se družba ohrani še šest mesecev. V tem primeru se član družbe lahko zamenja, dopolni z drugim članom, ali pa se družba
morda preoblikuje v trgovsko družbo z neomejeno odgovornostjo V kolikor se v roku ne preoblikuje, družba preneha obstajati.
Izbira oblike družbe z neomejeno odgovornostjo, kakor tudi oblike komanditne družbe se predlaga v primeru, če ustanovljena družba opravlja dejavnost, pri kateri je majhna možnost za to, da bi dolgovi družbe presegli njeno premoženje.
V kolikor bi dejavnost, s katero se ukvarja družba, imela večje poslovno tveganje, je primerneje izbrati družbo z omejeno odgovornostjo ali delniško družbo.

c.) Družba z omejeno odgovornostjo je tista gospodarska družba, ki je ustanovljena z vnaprej določeno višino ustanovnega kapitala.
Član ima obveznosti do družbe samo za zagotavljanje ustanovnega kapitala, hkrati pa velja pravilo, da člani ne odgovarjajo za obveznosti družbe. Ustanovni osnovni kapital družbe ne more biti manjši kakor 500.000 forintov (po novem Ptk. 3:161. člen (4). odstavek po 15. 03. 2014. osnovni kapital družbe ne more biti manjši od 3 milijon forintov). Zakon posebej ne določa višine denarnega vložka, tako se torej lahko ustanovni kapital v celoti zagotovi tudi s stvarnimi vložki.
Kapitalski osnovni vložek posameznih članov je lahko različno visok, vendar ne sme biti nižji od 100.000 forintov, tako da bo deljiv z 10.000 brez ostanka. Medtem ko ima vsak družbenik lahko le en osnovni kapitalski vložek, pa en kapitalski vložek lahko ima tudi več lastnikov. Družbena pogodba za družbenike lahko določi tudi dodatno vplačilo. Pravice družbenikov opredeljuje poslovni delež, ki je sposoben za promet. Pri prenosu poslovnega deleža na tretjo osebo imajo družbeniki, družba, oseba, ki jo določi skupščina - v tem vrstnem redu - predkupno pravico. V kolikor družbeniki ne sklenejo drugače, se rezultati poslovanja družbe razdelijo med družbenike v sorazmerju z njihovim kapitalskim vložkom.
Pri izplačilu družbenikom je potrebno upoštevati predpise zakona o računovodstvu. Najpomembnejši organ družbe z omejeno odgovornostjo je skupščina, katere izključne pristojnosti so določene z zakonom. Zakon lahko določi sklepčnost skupščine,
glasovalna razmerja, če družbena pogodba teh vprašanj ne ureja. Odločitve skupščine je treba dokumentirati, ki so v največ primerih navedene v zapisniku skupščine. Zakoniti predstavnik družbe je poslovodja ali poslovodje. Funkcijo lahko opravlja tudi oseba, ki ni član družbe. Zakon omogoča spremembo zakona o družbi, povečanje ali znižanje ustanovnega kapitala. Družbo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi tudi en član, ki deluje kot enoosebna družba.

d.) Delniška družba je gospodarska družba, katere ustanovni osnovni kapital sestavlja vnaprej določeno število delnic z določeno nominalno vrednostjo. Obveznost delničarja je zgolj zagotavljanje lastništva delnice na ime. Ustanovitelji lahko ustanovijo delniško družbo v zaprtem krogu ali javno. Delnice zaprte delniške družbe se ne posredujejo v javni promet. Članske pravice delničarjev predstavljajo delnice - vrednostni papirji na ime, z nominalno vrednostjo in prometno sposobnostjo, ki jo je mogoče ustvariti tudi po elektronski poti. Zakon določa več vrst delnic, ki vsebujejo oziroma zagotavljajo članske pravice različnih vsebin in obsega. Osnovni kapital delniške družbe ne sme biti nižji od 5 milijonov forintov. Delničar ima pravico do udeležbe na skupščini, v primeru delnice z glasovalno pravico, pa tudi do glasovanja. Delniška družba delničarju iz svojega kapitala - v interesu zaščite premoženja družbe - izvede izplačilo le v zakonsko določenih primerih in samo če so izpolnjeni pogoji iz zakona o računovodstvu.
Najvišji organ delniške družbe je skupščina, ki jo sestavljajo delničarji. Izključne, temeljne pristojnosti skupščine določa zakon. Delniško družbo vodi upravni svet družbe in jo nadzoruje nadzorni svet. Zakon poleg te organizacije lahko predpiše delovanje več organizacij, npr. auditni svet.

e.) Zakon regulira združenje kot kooperacijsko družbo. Združenje je kooperacijska družba, ustanovljena z namenom uspešnejšega gospodarjenja članov, usklajenega delovanja družbe in za zastopanje svojih strokovnih interesov. Združenje si ne prizadeva za svoj lastni dobiček. Odgovornost članov za dolgove, ki presegajo premoženje, je neomejena in splošna.
Najpomembnejši organ združenja za odločanje je skupščina.
Pri vodenju sodeluje direktor, uprava, nadzorni svet in knjigovodski revizor.
Sklepčnost skupščine in način sprejemanja sklepov ureja družbena pogodba. Zakon zahteva soglasen sklep, če se - spremeni predmet združenja - spremeni glasovalno razmerje posameznih članov - spremenijo pogoji sprejemanja sklepov.
Zakon v primeru sprejemanja več odločitev predpisuje vsaj tričetrtinsko večino glasov.